Travniki - Krajinski park GoriÄŤko EEA Grants SluĹľba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Domov / Home  Slovenski  English
dokumenti/bannerji/2015/6/2_banner2_travnik.jpgdokumenti/bannerji/2015/6/3_banner3_pokrajina.jpgdokumenti/bannerji/2015/6/4_banner4.jpgdokumenti/bannerji/2015/6/9_DSC_0263_1.jpgdokumenti/bannerji/2015/6/10_banner1.jpgdokumenti/bannerji/2015/6/11_banner2.jpgdokumenti/bannerji/2015/6/17_DSC_0126_2.jpgdokumenti/bannerji/2015/7/18_DSC_0240_M.Podletnik.jpgdokumenti/bannerji/2015/7/22_banner7.jpg

Zaposleni JZ KPG na delovni akciji čiščenja travnikov

Zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko smo se v četrtek, 20. 8. 2015, podali na naravno vrednoto državnega pomena, ki je bila prepoznana zaradi vegetacije suhih travišč. Bejčin breg se nahaja v Budincih, v najsevernejši vasi Slovenije v Krajinskem parku Goričko nedaleč od meje z Madžarsko, ki so jo začrtali leta 1919 v Trianonu. Danes se na Goričkem soočamo z usihanjem kmetovanja kot tudi z zmanjševanje biotske raznovrstnosti. Opuščanje kmetovanja pomeni zaraščanje z gozdno vegetacijo in izgubo travnikov, ki so pomembni za preživetje ogroženih živalskih in rastlinskih vrst v evropskem prostoru. 

Na območju naravne vrednote Bejčin breg - suhi travniki se pojavljajo redki habitatni tipi in gre za pomembno rastišče ogroženih rastlinskih vrst. Tukaj med drugim rastejo navadna in majska prstasta kukavica, čopasta hrušica, več vrst klinčkov in močvirski svišč. V dolinah na številne zdravilne strašnice svoja jajčeca izlegajo strašničini in temni mravljiščarji, na cvetovih močvirnih rastlin pa posedajo močvirski cekinčki. Nič manj ni območje pomembno za ptice kulturne krajine, saj tukaj gnezdijo rjavi srakoperji, smrdokavre in prepelice. Na travnikih živijo številne žuželke, med njimi najdemo veliko kobilic zelenk in bogomolk. 

Nekatere izmed travnikov na tem območju bomo v projektu Gorički travniki tudi pokosili in očistili. Lastniki so pristali na naše ukrepe in se strinjajo, da travnike očistimo, kajti številni med njimi tega sami več niso sposobni. V Javnem zavodu smo našli priložnost, da nekatere izmed teh travnikov odkupimo v državno last in tako zagotovimo njihovo varstvo tudi v prihodnje. 

Lesne biomase v celoti nismo odstranili, temveč smo namenoma pustili posamezna drevesa, grme šipka in drevesno-grmovne mejice. Te so namreč pomembno gnezdišče za ptice in zatočišče za nevretenčarje. Posamezna drevesa smo pustili tudi za divjad, ki si namesto na sadnem drevju tukaj uguljajo svoje rogovje. 

Upamo, da bo naša akcija obrodila sadove in bomo prihodnje leto lahko objavili fotografije cvetočega suhega travnika, na katerem bodo čebele in nabirale gorički cvetlični med in ogroženi metulji cvetlični nektar. O tem vas bomo obvestili in kdor bo želel, mu bomo travnik tudi pokazali v naravi.

Pripravila: Mojca Podletnik, JZ KPG

Bejčin breg (foto: M.Podletnik)
Bejčin breg (foto: M.Podletnik)
Spomladi na suhih travnikih zacvetijo številne kukavice (foto: M.Podletnik)
Spomladi na suhih travnikih zacvetijo številne kukavice (foto: M.Podletnik)
Izgled travnika tri mesece pred delovno akcijo (foto: M. Podletnik)
Izgled travnika tri mesece pred delovno akcijo (foto: M. Podletnik)
Površina travnika ni bila košena in vzdrževana že 10 let (foto: M.Podletnik)
Površina travnika ni bila košena in vzdrževana že 10 let (foto: M.Podletnik)
Travnik se je zaraščal s tujerodnimi rastlinami in lesnimi vrstami kot je rdeči bor in breza (foto: M.Podletnik)
Travnik se je zaraščal s tujerodnimi rastlinami in lesnimi vrstami kot je rdeči bor in breza (foto: M.Podletnik)
Izgled  pred košnjo (foto: S. Dešnik)
Izgled pred košnjo (foto: S. Dešnik)
Pričetek košnje in odstranjevanja tujerodne vrste zlata rozga (foto: S. Dešnik)
Pričetek košnje in odstranjevanja tujerodne vrste zlata rozga (foto: S. Dešnik)
Ženski del kolektiva JZ KPG je odstranjeval lesne mladike in štore večjih dreves (foto: G.Domanjko)
Ženski del kolektiva JZ KPG je odstranjeval lesne mladike in štore večjih dreves (foto: G.Domanjko)
Večja drevesa smo odstranili z motorno žago (foto: S. Dešnik)
Večja drevesa smo odstranili z motorno žago (foto: S. Dešnik)
Manjše grmičke in mladike pa smo odstranjevali ročno (foto: S. Dešnik)
Manjše grmičke in mladike pa smo odstranjevali ročno (foto: S. Dešnik)
Med lesnimi vrstami je bilo veliko rdečega bora (foto: S.Dešnik)
Med lesnimi vrstami je bilo veliko rdečega bora (foto: S.Dešnik)
Travo smo nato pokosili s strižnimi kosilnicami (foto: S.Dešnik)
Travo smo nato pokosili s strižnimi kosilnicami (foto: S.Dešnik)
Težje dostopne dele travnika smo pokosili z diskasto kosilnico (foto: S.Dešnik)
Težje dostopne dele travnika smo pokosili z diskasto kosilnico (foto: S.Dešnik)
Eden izmed kupov odstranjene lesne biomase (foto: S. Dešnik)
Eden izmed kupov odstranjene lesne biomase (foto: S. Dešnik)
Izgled po delovni akciji - še bolj bodo pozitivni učinki vidni naslednja leta (foto: S. Dešnik)
Izgled po delovni akciji - še bolj bodo pozitivni učinki vidni naslednja leta (foto: S. Dešnik)