Tudi člani ekipe FNM dejavni v maju in juniju

Maj in junij sta bila meseca, ko je bila ekipa Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru (FNM) zelo aktivna na terenu, saj je to čas, ko so travniki oz. večina rastlin na travnikih, na višku svojega razvoja. Kljub temu, da je v skupini kar nekaj poznavalcev rastlin, vegetacije in habitatnih tipov, ki so bili vsi dnevno na terenih, si želijo, da bi lahko nekako podaljšali to obdobje, ko so travniki v popolnem razcvetu in najlepši ter optimalni za popisovanje rastlin.

Hkrati sta potekali dve poglavitni dejavnosti.  Sistematično so pričeli obiskovati parcele, ki so bile v okviru projekta izbrane v ukrep košnje in čiščenja morebitne zarasti. Obiskati jih je potrebno še pred košnjo, saj je namen, da se zbere čim več podatkov o stanju parcel (travnikov) pred ukrepom. Tako so pridobili podatke o tipu travnika (t.i .habitatnemu tipu), strukturi travnika, popisali so najbolj značilne in prevladujoče vrste, zabeležili način zaraščanja (grmovne vrste, invazivne vrste), fotografirali ter beležili ostale morebitne posebnosti, zanimivosti, ki so jih opazili.

Ti podatki bodo služili več namenom – lahko jih bodo primerjali s stanjem (izboljšanjem) travnikov  po ukrepu košnje in bodo osnova za pripravo načrta ustrezne rabe različnih tipov travnikov. Ker bodo na izbranih travnikih vzorčili tudi kemijske lastnosti tal, bodo lahko podatke uporabili tudi za ugotavljanje, kateri tipi travnikov so bolj nagnjeni k zaraščanju z invazivno vrsto, orjaško zlato rozgo (Solidago gigantea), ki ponekod množično porašča predele opuščenih travnatih površin.

Hkrati s proučevanjem razmer na parcelah izbranih v okviru projekta, pa so izkoristili preostali čas in prevozili Goričko podolgem in počez ter vzorčili travnike dveh Natura 2000 habitatnih tipov, a) suha travišča (Festuco-Brometea) ter b) travnike s travniškim lisičjim repom (Alopecurus pratensis) in zdravilno strašnico (Sanguisorba officinalis). Ponovno se je potrdilo, da so slednja na Goričkem še vedno dobro zastopana in tako ni težko najti dobro ohranjene, tipične travnike, ki jim nato natančno proučimo vrstno sestavo. Suha travišča so redkejša in tudi na manjših površinah. Da bi bili podatki popolni  in prispevek projekta k poznavanju ustrezne rabe Goričkih travnikov  čim večji, je potrebno spremljati vegetacijo travnikov tudi še v prihodnjih mesecih, vse do jeseni, zato bodo tudi v prihodnjih tednih aktivni na terenu.

Po besedah vodje ekipe terenskih botanikov doc. dr Sonje Škornik, jim proučevanje travnikov po Goričkem prinaša resnično zadovoljstvo. Še toliko bolj zaradi izkušenj iz dosedanjega dela na terenu, ko so njih in njihovo početje ljudje povsod sprejeli prijazno in pozitivno.

Pripravila: doc. dr. Sonja Škornik, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru

V vetru sta se objela čudovita deltasti nageljček (Dianthus deltoides) in čopasta hrušica (Muscari comosum), vrsti, ki ju najdemo samo na negnojenih travnikih in robovih (foto: S.Škornik)

Trava navadna migalica (Briza media) je dobra pokazateljica zmerno gojenih polsuhih travnikov z visoko pestrostjo vrst (foto: S.Škornik)

Sibirska perunika (Iris sibirica) na močvirskem travniku (foto: S.Škornik)

Nežni pojalnik (Orobanche gracilis): Na Goričkih travnikih smo naleteli tudi na ne preveč pogoste rastlinske zajedalke v tem delu Slovenije (foto: B.Bakan)

Navadna lanika (Thesium linophyllon): Dokaj pogosta rastlinska polzajedalka polsuh travišč (foto: B. Bakan)

Vijolični lučnik (Verbascum phoeniceum): V maju naletimo na polsuh travnikih tudi na tega, nekoliko eksotičnega predstavnika črnobinovk (foto: B. Bakan)

Maslenica je v Sloveniji redka, na Goričkem pojavlja predvsem na vlažnih travnikih- ta je iz Motvarjevcev (foto: Igor Paušič)

Preteklost v krajini-Čepinci (foto: Igor Paušič)

Sestoj navadne šašuljice (Calamagrostis epigejos) na opuščeni njivi v Dolencih (foto: Igor Paušič)