Zaključna konferenca projekta Gorički travniki
24. maja 2016 je na gradu Grad ob Evropskem dnevu parkov potekala zaključna konferenca projekta Gorički travniki. Najprej so na zaključni tiskovni konferenci projektni partnerji predstavili svoje aktivnosti in rezultate projekta. Zbrane udeležence tiskovne konference sta najprej pozdravili direktorica JZ Krajinski park Goričko Stanka Dešnik in dr. Katarina Groznik Zeiler iz Ministrstva za okolje in prostor. Aktivnosti projektnih partnerjev so nato predstavili Gregor Domanjko (JZ KP Goričko), Stanko Kapun (KGZS-zavod Murska Sobota), Katarina Denac (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije), Sonja Škornik in Natalija Špur (obe Fakulteta za naravoslovje in matematiko) ter Tanja Bagar (CERO Puconci).
Osrednjo aktivnost projekta, košnjo in obnovo travnikov, izvaja JZ Krajinski park Goričko. V letu 2015 so bili varstveni ukrepi za obnovo travnikov izvedeni na 60 ha travniških površin, v 8 občinah na več kot 320 travniških parcelah. V letu 2016 bodo varstveni ukrepi izvedeni na 20 hektarjih dodatnih travnikov. Zaradi pravilno načrtovanih varstvenih ukrepov so bili pozitivni učinki vidni če poleti, ko so se izboljšali življenjski pogoji za dve, v evropskem merilu, ogroženi vrsti metuljev – strašničinega in temnega mravljiščarja. Po besedah Gregorja Domanjka, vodje projekta, je bil največji učinek viden pri številu metuljev na travnikih v Motovilcih, potem ko je bila travna biomasa pokošena in odstranjena. Po košnji so se izboljšale razmere za rast zdravilne strašnice, ki je hranilna rastlina gosenic metuljev mravljiščarjev in skupaj z mravljami ključna vrsta za ohranjanje obeh prej naštetih metuljev. V projektu je JZ Krajinski park Goričko odkupil 4,6 ha ekstenzivnih travnikov na območju naravne vrednote Bejčin breg v Budincih, kjer bo tudi v prihodnje s košnjo zagotavljal trajnost varstva suhih in mokrotnih travnikov. Z aktivnim nagovarjanjem lastnikov travnikov k vključevanju v naravovarstvene ukrepe KOPOP se je v ukrepa Traviščni habitati metuljev (MET) in Posebni traviščni habitati (HAB) vključilo več kot 55 kmetijskih gospodarstev s skupno površino več kot 70 ha.
Posebno pozornost je bila namenjena osveščanju ciljnih skupin o pomenu in raznolikosti travnikov na Goričkem. Izvedenih je bilo 6 izobraževanj o pomenu travnikov in načinih naravi prijaznejše rabe travnikov, ki so bila namenjena predvsem lastnikom travnikov. Z namenom predstavitve raznolikosti ekstenzivnih travnikov na Goričkem je nastal kratek dokumentarni film z naslovom Gorički travniki in je na ogled na portalu Youtube (povezava do filma). Projekt in naravi prijaznejša raba travnikov je bila predstavljena na večjih sejmih in prireditvah, nadaljevala se je tudi akcija NAJ travnik v Krajinskem parku Goričko. Na spletni strani projekta (povezava) so na ogled novice o napredku in rezultatih projekta ter vsa gradiva. Aktivnost anketiranja prebivalcev Krajinskega parka Goričko je bila namenjena spremljanju sprememb v stališčih, vedenju in obvladovanju postopkov v območjih Natura 2000. Prof. dr. Andrej Šorgo iz Fakultete za naravoslovje in matematiko je avtor ankete o stališčih in znanju upravljanja s travniki na območju Natura 2000 Goričko. »Anketiranci podpirajo prizadevanja za ohranjanje travnikov in prepoznavajo tudi druge vrednosti travnikov poleg krme. Sodeč po samoocenah anketiranci najbolje poznajo Program razvoja podeželja, slabše pa ocenjujejo poznavanje direktiv, zato je na tem področju potrebno nadaljevati z osveščanjem.« Vsebine o projektu in sistemu varstva Natura 2000 so bile predstavljene v dveh številkah novičnika, ki so ju prejela vsa gospodinjstva na območju zavarovanega območja.
V okviru projekta so v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije opravili monitoring 4 vrst ptic, katerih ohranitveno stanje je bilo doslej neznano. V letu 2015 so na izbranih popisnih enotah prešteli smrdokavre (Upupa epops), prepelice (Coturnix coturnix), bičje trstnice (Acrocephalus schoenobaenus) in rjave srakoperje (Lanius collurio). Za vse vrste so zasnovali metodo popisa, saj te vrste v preteklosti niso bile del državnega monitoringa. Popis smrdokaver je razkril, da se ptice rade vračajo v ista gnezdišča, zato bi bilo v prihodnje priporočljivo ohranjati znana drevesa z dupli, kjer smrdokavre gnezdijo. Populacija prepelice na Goričkem je doživela velik upad v številčnosti, ki je najverjetneje posledica lova na selitvi in sprememb v evropskih kmetijskih praksah. Najpomembnejši habitat bičje trstnice na Goričkem je visoko šašje z vrbovimi grmi na travnikih severno od Ledavskega jezera. Kratkoročni trend populacije rjavega srakoperja na Goričkem je stabilen, vendar po ocenah strokovnjakov spremembe v krajini, kot sta izginjanje travnikov in mejic, zanj niso ugodne.
V projektu so pregledali 100 gnezdilnic za velikega skovika z namenom ugotavljanja njegove gnezditvene uspešnosti. Veliki skovik je gnezdil v 9 gnezdilnicah, vendar so bila v 2 najdena zapuščena jajca. Osrednja aktivnost, povezana s to vrsto, je bila ekološka raziskava njegovih prehranjevališč, ki so jo izvedli z nameščanjem GPS sledilnih naprav na odrasle osebke. Naprave so približno en teden zapisovale koordinate lokacij, kjer so se skoviki nahajali. S tem so dobili natančne podatke o gibanju ptic. Ugotovili so, da veliki skoviki plen najpogosteje lovijo v mejicah in visokodebelnih sadovnjakih. Negativen vpliv na pojavljanje vrste imajo njivske površine neglede na vrsto posevka. Katarina Denac, varstvena ornitologinja in vodja projekta pri DOPPS: »Varstveni ukrepi za velikega skovika so ohranjanje obstoječih mejic in njihovo povečanje, ohranjanje, obnova in pomlajevanje visokodebelnih sadovnjakov ter ohranjanje ekstenzivnih travnikov«. Poročila monitoringov ptic in ekološke raziskave o prehranjevališčih velikega skovika so dostopna na: Gradiva
Za preverjanje učinkovitosti varstvenih ukrepov na travniških površinah so člani projektne ekipe Fakultete za naravoslovje in matematiko pripravili metodologijo kvantitativne kategorizacije travnikov, izvedli kategorizacijo habitatnih tipov na terenu ter izdelali digitalizirano bazo o značilnostih travniških parcel ekstenzivnih travnikov v neugodnem stanju ohranjenosti. Po besedah doc. dr. Sonje Škornik bo digitaliziranana baza osnova za pripravo načrta ustrezne rabe teh travniških parcel v prihodnje, ki bo omogočila obnovo in ohranitev ugodnega stanja ohranjenosti ter omogoča spremljanje vplivov rabe na stanje habitatnih tipov travnikov. Sodeč po kategorizaciji travniških parcel je bilo v varstvene ukrepe vključenih največ nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov (54,1 ha), ki so tudi sicer najbolj razširjeni in pogosti na Goričkem. Suhih travnikov, ki so habitat kukavičevk in se takrat varujejo prednostno, je bilo 3,8 ha.
Učinkovito varstvo ekstenzivnih travnikov poleg tipu travnika prilagojenih varstvenih ukrepov zahteva tudi odstranitev odkošene biomase.Vnos hranilnih snovi zaradi razkroja odkošene organske snovi, kot v primeru mulčanja, spremeni vrstno sestavo travnikov tako, da povzroči izginotje redkih rastlin in spodbudi rast le nekaterih vrst rastlin. Travnikom se zmanjša vrstna pestrost rastlin in tudi živali. Zastirka odkošene biomase zavira rast travniških rastlin in poveča možnost razširjanja tujerodnih invazivnih vrst rastlin, kot je zlata rozga. Odkošeno biomaso so po odstranitvi s travniških površin v CERO Puconci predelali v kompost.
Po končani tiskovni konferenci je sledil voden ogled v letu 2015 izvedenih varstvenih ukrepov na travnikih v Motovilcih in Vidoncih. Na terenu je Gregor Domanjko predstavil namen varstvenih ukrepov, kakšni so bili in kakšni so bili njihovi rezultati. Sledila je razprava o nadaljnih aktivnostih, o ravnanju z odkošeno biomaso in trajnostnih rešitvah.
Zvečer je sledila še uradna premiera filma Gorički travniki. Po ogledu filma je sledil še kratek pogovor z ustvarjalci filma in nastopajočimi. Boštjan Flegar, ki je film režiral, je poudaril pripravljenost domačinom pri snemanju kadrov, kar je drugje po Sloveniji veliko težje.
Povezava do prispevka TV AS.
Povezava na prispevek RTV SLO.
_552.JPG)
_553.JPG)
_558.JPG)
_549.JPG)
_547.JPG)
_546.JPG)
_548.JPG)
