Kaj so nam o svojih bivališčih povedali veliki skoviki

Poleti 2015 smo z GPS sledilnimi napravami opremili pet velikih skovikov, od tega štiri samice in enega samca, leto pred tem pa testno eno samico. Naš namen je bil raziskati, na katerih površinah se prehranjujejo, saj je to z varstvenega vidika eden pomembnejših podatkov. Uporabne podatke za analizo smo dobili od treh samic (Afrodita, Artemida, Hera). Velikosti njihovih domačih okolišev, torej območij, kjer so lovile hrano za mladiče in zase, so bile primerljive z rezultati radijske (VHF) telemetrije izpred nekaj let. Afrodita in Artemida sta se gibali na območju, velikem 12,8 ha oziroma 6,3 ha, medtem ko smo z VHF telemetrijo za dva samca in eno samico določili domače okoliše velikosti 8,3-24,2 ha. Močno pa je izstopala velikost domačega okoliša samice Here, ki je merila kar 132,1 ha. Najdaljše razdalje med gnezdom in prehranjevališčem so v primeru Afrodite in Artemide znašale 260 m, pri Heri pa skorajda 2000 m.

Kot najpomembnejše površine so se za naše tri samice izkazale mejice ter visokodebelni sadovnjaki, najbolj negativno pa so nanje vplivale njive. Za vsak dodaten odstotek površine mejic se je verjetnost za prisotnost velikega skovika povečala za 1,77%, z vsakim dodatnim odstotkom visokodebelnih sadovnjakov pa za 1,24%. Nasprotno pa se je ta verjetnost močno zmanjšala s povečevanjem površine njiv, in sicer za vsak odstotek njiv kar za 9,24%. Tako mejice kot sadovnjaki imajo za velikega skovika večplastni pomen, saj jih uporablja kot gnezdišča, pevska mesta, preže in lovne površine. Neposrednega pomena travnikov za prehranjevanje sicer nismo uspeli dokazati, vendar pa nanj vseeno sklepamo iz podatka, da je bilo na območjih s skoviki razmerje med njivami in travniki 1.7, na območjih brez njih pa 3.1. Posredno na velik pomen travnikov sklepamo tudi iz sestave plena na Goričkem, ki smo ga ugotavljali v letih 2012 in 2013. V njej so močno prevladovale velike kobilice iz družine pravih cvrčalk, bramorji in murni. Večina teh vrst se namreč zadržuje v mejicah, grmiščih ter na traviščih, bramor pa tudi na njivah. Poudariti je treba, da so gostote kobilic bistveno višje na pozno ali občasno košenih travnikih, zato takšni travniki za velikega skovika predstavljajo boljše prehranjevališče kot gnojeni, večkrat košeni in sejani travniki. Še tako dobra prehranjevališča pa za velikega skovika nimajo pomena, če na njih ne najde tudi prež – mejic, posameznih dreves, grmov, žic, količkov, ograj in podobno. Teh primanjkuje zlasti na velikih, enotnih njivskih površinah, kakršne nastanejo po komasacijah. V okviru opravljene raziskave bomo zato oblikovali tudi varstvene ukrepe, za katere menimo, da bi ob doslednem izvajanju lahko pripomogli k povečanju populacije te ogrožene sove na Goričkem.

Pripravila: Katarina Denac, DOPPS