Naravi prijazna košnja

Travniki so življenjsko okolje številnih rastlinskih in živalskih vrst, mnoge med njimi so redke in ogrožene. Obstoj teh rastlin in živali na travnikih je v največji meri odvisen od načina rabe travnikov. Te danes ogrožata opuščanje rabe in intenzifikacija rabe. Prvi dejavnik ogrožanja vodi v zaraščanje travnikov in kar negativno vpliva na večino travniških rastlin in živali, zato travniki za svoj obstoj nujno potrebujejo skrbno rabo človeka in brez njegove rabe dolgoročno ne bodo obstali. Druga dejavnik z ukrepi kot je prepogosta košnja, gnojenje, uporaba fitofarmacevtskih sredstev in izsuševanje travnikov prav tako zmanjšuje njihovo biotsko pestrost. K ohranjanju narave in posledično bolj zdravemu življenjskemu okolju lahko prispevamo z naravi prijazno rabo travnikov.

Travnike kosimo dvakrat na leto, v letih z več padavinami lahko tudi trikrat (pozno pomladi, pozno poleti in jeseni), suhe travnike lahko kosimo le enkrat.  Več kot trikratne košnje ne priporočamo.

Košnja s strižno kosilnico se je izkazala za najbolj naravi prijazen način košnje, saj je smrtnost nevretenčarjev najmanjša. Tej sledi košnja z ročno koso, največ žuželk pa pomori rotacijska kosilnica.

Številne živali kot so ptice in divjad, se pogosto skrivajo na sredini travnikov. Pri košnji je zato pomembno, da kosimo od roba do roba ali od sredine navzven. Tako se lahko živali varno umaknejo na nepokošene dele travnikov na zunanje robove. Za še večjo varnost živali priporočamo uporabo opozorilnih verig, ki jih namestimo na sprednji del traktorja. Viseče verige s hrupom in fizičnim dotikom splašijo živali, da se te pred kosilnico umaknejo na varno.

                                                                                            

Pri košnji je prav tako pomembno, da travno rušo kosimo na višini 10 cm. V takšni vegetaciji svoje zatočišče najdejo  žuželke  in majhni sesalci, zmanjšamo pa tudi izsuševanje tal in veterno erozijo. V kolikor je mogoče, pustimo tudi pas nepokošen. Tja se bodo umaknile številne žuželke, ki nam oprašujejo rastline.

Odstranjevanje tujerodnih invazivnih rastlin ni le priporočljivo, temveč naj postane obveza za vse lastnike travnikov. Te rastline namreč nimajo le negativnega vpliva na biotsko pestrost rastlin in živali, temveč so nekatere izmed njih celo škodljive za zdravje ljudi in lahko povzročajo škodo na naši lastnini. Odstranjevanje ambrozije (Ambrosia spp.) je celo zakonsko predpisano. Zraven nje odstranjujemo še kanadsko (Solidago canadensis) in orjaško zlato rozgo (Solidago gigantea), japonski dresnik (Fallopia japonica) in žlezavo nedotiko (Impatiens noli-tangere). 

Mulčenje je ukrep, s katerim navidezno preprečujemo zaraščanje travnikov, vendar v resnici le podaljšujemo zaraščanje. Travna biomasa, ki ostane po mulčenju namreč travnik pognoji in  posledično prispeva k upadu biotske pestrosti.  Hkrati se na mulčenih travnikih rade razširijo tujerodne invazivne vrste kot je zlata rozga, zato priporočamo odvoz biomase s travnikov. 

Priročnik na spodnji povezavi je nastal v čezmjenem projektu Krajina v harmoniji ob sodelovanju z upravo Narodnega parka Őrség.