Travniki - Krajinski park GoriÄŤko EEA Grants SluĹľba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Domov / Home  Slovenski  English
dokumenti/bannerji/2015/6/2_banner2_travnik.jpgdokumenti/bannerji/2015/6/3_banner3_pokrajina.jpgdokumenti/bannerji/2015/6/4_banner4.jpgdokumenti/bannerji/2015/6/9_DSC_0263_1.jpgdokumenti/bannerji/2015/6/10_banner1.jpgdokumenti/bannerji/2015/6/11_banner2.jpgdokumenti/bannerji/2015/6/17_DSC_0126_2.jpgdokumenti/bannerji/2015/7/18_DSC_0240_M.Podletnik.jpgdokumenti/bannerji/2015/7/22_banner7.jpg

Gorički travniki v jesenskem žaru

Gorički travniki ne zažarijo v vsej svoji lepoti le konec aprila in maja, ko jih v nekaterih predelih dobesedno preplavijo cvetoči osebki navadne kukavice, temveč mnogi od njih razveselijo oko tudi v pozno poletnem in zgodnje jesenskem obdobju. Na polsuhih travnikih s peščeno podlago in prisojno lego se ob sinjezelenih šopih brazdastolistne bilnice pogosto razbohoti jesenska vresa z drobnimi, rožnatimi cvetovi in razvejanimi ter kipečimi poganjki. Kot že njeno ime pove, naznanja prihajajoče jesensko obdobje, ljudje pa jo radi nabirajo tudi za trajne šopke. Ob njej zacvetijo še nekatere druge, manj znane vrste, kot so okroglolistna zvončica, toga smetlika, kobulasta škržolica, renski glavinec, navadna kompava in ponekod še celo ovčin, ki je posebnost zakisanih travnikov Goričkega.

Na pokošenih, polsuhih travnikih na katerih se bohotijo visokodebelni tradicionalni sadovnjaki pa v tem času zacveti še posebej zanimiva in skoraj neopazna značilnica suhih travišč. To je zavita škrbica (Spiranthes spiralis), kukavičevka oz. orhidejevka, katera do 15 cm visoka stebelca komaj sežejo čez travno rušo. Kdor se potrudi in jo bo med rušo tudi našel, bo opazil njene drobne cvetove, ki so spiralasto razporejeni po steblu (ime) in so bele do zelenkaste barve. Za razliko od navadne kukavice ali kakšne druge kukavičevke je zavita škrbica pravi »pritlikavček« in skrajno prezrta vrsta, je pa na Goričkem zelo razširjena.

Tudi nižinski, bolj vlažni do mokrotni travniki v jesenskem času pokažejo drugačno podobo od tiste v pomladanskem času. Mogočni šopi trstikaste stožke, ki je značilnica manj dognojevanih in dokaj mokrih travnikov, presegajo vsa ostala zelišča, razen morda kakšne velike kobulnice, kot je gozdni koren, znana tudi kot angelika. Med stožko pa se poleg mravljišč skrivajo tudi drugačni dragulji. Med njimi prav gotovo izstopa močvirski svišč s svojimi temno modri cvetovi. Ob njem se pogosto vzpenja še pehtranov rman, družbo pa jima delajo še kakšna travniška izjevka, barvilna mačina, zdravilna strašnica, navadni čistec, srčna moč ter druge značilnice mokrotnih travišč. Tudi pri vrstah mokrotnih travnikov je zgodba žal podobna kot pri vrstah polsuhih travnikov. Zaradi opuščanja rabe in posledično zaraščanja travnikov ali celo preoravanja le-teh, omenjeni pozno sezonski dragulji naših travnikov izginjajo skoraj s svetlobno hitrostjo.

Pripravil: Branko Bakan, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru

Gorski ovčin (Jasione montana) (foto: B. Bakan)
Gorski ovčin (Jasione montana) (foto: B. Bakan)
Močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe) (foto: B. Bakan)
Močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe) (foto: B. Bakan)
Pehtranov rman (Achillea ptarmica) (foto: B. Bakan)
Pehtranov rman (Achillea ptarmica) (foto: B. Bakan)
Zavita škrbica (Spiranthes spiralis) (foto: B. Bakan)
Zavita škrbica (Spiranthes spiralis) (foto: B. Bakan)