Na travnikih najdemo tudi tujerodne invazivne vrste
V zadnjem času na naših travnikih in okolici pojavljajo rastline, ki so lahko škodljive za naše zdravje in premoženje. To so tujerodne invazivne vrste. Te rastline brez težav najdemo v svoji okolici. Predvsem pozno poleti v naši okolici vidimo sklenjene sestoje rumenocvetoče zlate rozge in bele sestoje enoletne suholetnice.
1. Zlata rozga (Solidago spp.)
V Sloveniji se pojavljata dve invazivni vrsti tega rodu, ki so ju prinesli iz Severne Amerike. To sta kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) in orjaška zlata rozga (Solidago gigantea). Obe vrsti sta zelo prilagodljivi na razmere in se razširjata tako s semeni kot vegetativno s podzemnimi stebli. Cvetita rumeno in koški so združeni v grozdasta socvetja. Pogosta je na ruderalnih območjih (ob cestah. žel. progah), na opuščenih njivah in travnikih ter na površinah, kjer je bila odstranjena vegetacija (gozdni robovi, nasipi ob vodotokih itd.). Zaradi vegetativnega razmnoževanja tvori goste in trajne sestoje, kjer ne more uspevati nobena druga rastlinska vrsta. V projektu Gorički travniki izboljšujemo stanje travnikov tudi z odstranjevanjem tujerodnih invazivnih vrst, med katerimi močno prevladuje prav zlata rozga.
2. Pelinolistna žvrklja ali ambrozija (Ambrosia artemisiifolia)
Ta enoletnica se na ruderalnih tleh (robovi cest, prodišča) in njivah z okopavinami pojavlja v velikih gostotah, na travnikih se pojavlja predvsem na njihovih robovih. Prepoznamo jo po pernato deljenih listih, dlakavem steblu in klasastem socvetju na vrhu poganjka. Ta vetrocvetka pozno poleti in jeseni sprošča izjemno veliko peloda, ki je močno alergen. Ta pri veliko ljudeh povzroča močan seneni nahod, redkeje tudi kožne alergične reakcije (dermatitis). Širi se s semeni, ki se prenašajo z žiti in kolesi motornih vozil. Zaradi tega je njeno odstranjevanje tudi zakonsko urejeno z odredbo, kjer morajo imetniki zemljišč izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja oz. zatiranja tujerodnih vrst ambrozije.
3. Enoletna suholetnica (Erigeron annuus)
To severnoameriško vrsto lahko opišemo kot mini ivanjščica, vendar je pravzaprav pravo njeno nasprotje. Ta do 1,5 m visoka trajnica z zgoraj razvejanim steblom in belimi svetovi v več krogih raste predvsem ob cestah, v okolici hiš, opuščenih kmetijskih površinah kot tudi na suhih ali vlažnih travnikih. Njeno odstranjevanje je dolgotrajno, saj korenine požene tudi do 1m globoko v tla, po košnji hitro požene in zacveti že na nekaj cm višine. Za uspešno odstranjevanje jo moramo več let redno puliti in kositi dokler rastline ne izčrpamo. Podobno kot zlata rozga tudi enoletna suholetnica tvori goste sestoje in tam izpodriva domorodno floro.
4. Deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata)
Tudi to vrsto so kot okrasno prinesli iz Severne Amerike in danes velja za eno najbolj invazivnih vrst. Uspeva predvsem na vlažnih rastiščih kot so brežine vodotokov, gozdni robovi, mejice in poseke, najdemo jo tudi na robovih travnikov. Na Goričkem še ni pretirano razširjena, vendar lahko njene rumene cvetove že opazimo. Je trajnica, ki se razširja tako s koreninami kot s semeni. Odstranjevanje mora biti večletno in vztrajno. Če jo imate na vrtovih kot okrasno rastlino, omejite njeno širjenje s puljenjem mladih rastlin in odstranjevanjem cvetov.
5. Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera)
Ta do 2 m visoka rastlina se na Goričkem pojavlja predvsem ob vodotokih in na gozdnih robovih. Uspeva sicer predvsem na vlažnih rastiščih, kjer pa lahko tvori strnjene sestoje. Prepoznamo jo po močnem in votlem odebeljenem steblu, z velikimi listi in rožnatimi cvetovi. Vrsta izhaja iz Indije in njena uspešnost je posledica njene sposobnosti razširjanja. Kot že pove njeno ime, ob dotiku zrelega plodu le-ta "eksplodira" in semena se raztrosijo daleč v okolico. Čeprav je med čebelarji priljubljena, povzroča škodo na brežinah rek zaradi povečane erozije.
6. Japonski dresnik (Fillopia japonica)
Japonski dresnik je bil v Evropo prinešen kot okrasna rastlina in kot to ga nekateri še vedno sadijo na svoje vrtove. Hitro po sajenju ta 2-3 m visoki grm, ki ga prepoznamo po členastem steblu in velikih listih, se prične ta grm razraščati. Cvetovi so beli, združeni v latasta socvetja. Podobno močno invaziven kot v Evropi je tudi v Severni Ameriki. Odstranjevanje je dolgotrajno in zelo težavno, saj rastlina požene že iz nekaj cm korenike. Odstranjevanje tako vsebuje ukrepe košnje in puljenja kot tudi sušenje ali sežiganje materiala. Ustrezajo mu vlažna rastišča, zato se pojavlja predvsem ob vodotokih, najdemo ga na osončenih kot tudi senčnih krajih, ruderalnih mestih kot tudi na neredno košenih travnikih. Izpodriva naravno rastje in zmanjšuje biotsko pestrost, hkrati pa povzroča veliko gospodarsko škodo. Njegove korenike prodrejo celo skozi 5 cm debel asfalt in beton, zato povzroča škodo na cestah, nasipih in jezovih.
Pripravila: Mojca Podletnik, JZ KPG
